BEŽIGRAD, CENTER, ČRNUČE, DRAVLJE, GOLOVEC, JARŠE, MOSTE, POLJE, POSAVJE, ROŽNIK, RUDNIK, ŠENTVID, ŠIŠKA, ŠMARNA GORA, SOSTRO, TRNOVO, VIČ

Električni skiro – priročnost, nevarnost in novi izzivi

15.03.2021

Električni skiroji predstavljajo novo, vedno bolj priljubljeno obliko mikromobilnosti, predvsem v mestnih središčih, kjer primanjkuje parkirnih mest; so ugodnejša in hitrejša alternativa javnemu prevozu ter lastniškim osebnim vozilom. So cenovno razmeroma dostopni in enostavni za upravljanje, a na drugi strani tudi nevarni za uporabo in nastanek poškodb, predvsem zaradi nestabilnosti, neslišnosti, doseganja visokih hitrosti (tudi 50km/h in več) ter pomanjkljive opreme (luči, smerokazi, odsevna telesa, itd.).

Električni skiro kot službeno vozilo 

Pozitivni vidiki uporabe so privedli do tega, da električni skiroji vse pogosteje postajajo tudi službena prevozna sredstva za premagovanje krajših razdalj, saj predstavljajo za podjetja poceni alternativno službenim osebnim vozilom (bistveno nižja nabavna cena, stroški vzdrževanja in stroški uporabe), pri delavcih pa so priljubljeni zaradi priročnosti, hitrosti in okretnosti.

Je uporaba električnih skirojev sploh dovoljena? 

Trenutno veljavni Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP[1]) skiroje uvršča med t.i. posebna prevozna sredstva, ki se smejo v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce, kolesarskih poteh in območjih umirjenega promet. Uporaba na cestišču je izrecno izključena. Pri uporabi posebnih prevoznih sredstev hitrost vožnje ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, kar je cca 4-5 km/h.

Ker električne skiroje poganja motor in ker ob normalni uporabi dosegajo bistveno višje hitrosti kot pešci (povprečno 20km/h – 30km/h, nekateri tudi 50km/h in več) spadajo med posebna prevozna sredstva, katerih uporaba je ob upoštevanju določb 5.odst. 97. člena ZPrCP[2] v celoti prepovedana.

Kljub navedenemu ni zaslediti, da bi pristojni organi uporabnike redno in dosledno kaznovali, prej gre za tiho toleriranje, saj je splošno znano, da je aktualna zakonodaja na tem področju zastarela in ne sledi tehnološkemu razvoju in novim oblikam mobilnosti (poleg električnih skirojev namreč poznamo tudi električne rolke, električna segway-e, električna kolesa, itd.).

Spremembe zakonodaje

Zaradi vse več in vse težjih poškodb uporabnikov in udeležencev v trkih, vprašanj (odškodninske) odgovornosti ter splošne nujnosti regulative, je Vlada RS vendarle pristopila k reševanju problematike in decembra 2020 v sprejem v državni zbor poslala predlog novele zakona ZPrCP, ki bo po sprejemu vsaj deloma uredil tudi to področje.

Po predlagani noveli se bodo električni skiroji uvrščali med t.i. lahka motorna vozila med katera štejemo vse skiroje na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h ter niso širša od 80 cm, rolke na električni pogon, segway-i na električni pogon, itd. Določena bo obvezna uporaba čelade (do 18. leta starosti). Vozniki lahkih motornih vozil morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti, zgolj izjemoma ob desnem robu smernega vozišča, vendar samo v naselju. Uporaba v cestnem prometu ni dovoljena. Obvezna bo uporaba sprednje in zadnje luči ter odsevnikov. Novela ZPrCP posega tudi v Zakon o voznikih, in sicer določa, da sme lahko motorno vozilo voziti le oseba, starejša od 14 let. Določbe ZPrCP, ki veljajo za kolesarje, se smiselno uporabljajo tudi za voznike lahkih motornih vozil.

Škodni dogodki in odgovornost

Klub predlagani spremembi zakonodaje s področja cestno prometnih predpisov, uporaba električnih skirojev poraja dodatna vprašanja predvsem z vidika odškodninske odgovornosti imetnika, uporabnika oz. podjetij kot delodajalcev (v kolikor gre za uporabo električnega skiroja kot službenega vozila).

Električni skiro nedvomno lahko štejemo za t.i. nevarno stvar, za katero skladno z določbami Obligacijskega zakonika imetnik oz. uporabnik ne glede na krivdo odgovarja za škodo, ki je povzročena s to nevarno stvarjo[3].

Posameznik ali podjetje tako lahko zaradi uporabe električnih skirojev odgovarja:

  • za škodo nastalo tretji osebi ali na premoženju v lasti tretje osebe (če škodo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom ima delodajalec proti delavcu regresni zahtevek).
  • delavcu, če se poškoduje ali mu nastane škoda pri uporabi električnega skiroja pri delu ali v zvezi z delom.

Ob upoštevanju, da uporaba električnih skirojev (še) ni regulirana oziroma, da je njihova uporaba na podlagi veljavnega zakona celo prepovedana, že sama uporaba pomeni protipravno ravnanje. Na podlagi navedenega oškodovancu v morebitnem odškodninskem zahtevku praviloma ne bo težko izkazati tudi preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti (nastale škode, krivde oz., dejstva, da škoda izvira iz nevarne stvari – električnega skiroja ter vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ki se pri škodi, ki jo povzroči nevarna stvar, domneva).

Zavarovanje odgovornosti

Ob upoštevanju že izpostavljenega, da je ob razširjeni uporabi električnih skirojev tudi vedno več škodnih dogodkov, predvsem takšnih z resnimi posledicami za zdravje in premoženje, je pričakovati, da se bodo na nove oblike mobilnosti prilagodile tudi zavarovalnice in trgu ponudile produkte za zavarovanje odgovornosti iz naslova imetništva oz. uporabe t.i. lahkih motornih vozil.

Ena izmed slovenskih zavarovalnic takšno ponudbo že ima, vendar pa je namenjen zgolj fizičnim osebam in skladno s splošnimi pogoji krije odgovornost zavarovanca za škodo, ki jih s posestjo in uporabo mikro prevoznega sredstva povzroči tretjim osebam in zanje odgovarja na podlagi zakona. Zavarovanje ne krije škode, ki jo utrpi zavarovanec (v ta namen zavarovalnica ponuja sklenitev nezgodnega zavarovanja). Prav tako je zavarovalno kritje izključeno za primer škode, ki je posledica zavestne kršitve veljavnih predpisov. Glede na gornjo ugotovitev, da je na podlagi trenutne zakonodaje uporaba električnih skirojev prepovedana, se utemeljeno postavlja vprašanje, ali zavarovalni produkt dejansko sploh krije škode, ki izvirajo iz imetništva oz. uporabe električnih skirojev.

Sklepno 

Razvoj znanosti in tehnologije poteka s takšno hitrostjo, da pravo ne zmore slediti tehnološkemu napredku ter posledičnim novim poslovnim rešitvam, priložnostim in izzivom, zato se v vsakdanjiku vse pogosteje srečujemo s situacijami, ki niso pravno normirane. Nastale situacije je deloma mogoče reševati s smiselno in namensko razlago ter uporabo že obstoječih pravnih pravil, vsekakor pa je nujen čim hitrejši odziv zakonodajalca, da se nastala pravna praznina normira in se s tem zagotovi pravna varnost in pravna predvidljivost, kar v praksi pomeni, da se prepreči arbitrarno in samovoljno ravnanje državnih organov, prav tako pa vsak posameznik lahko takoj razbere in prepozna svoj pravni položaj (pravice ter obveznosti) v določeni življenjski situaciji.

Pripravila:

Odvetnica Mojca Marovt

https://neffat.si/

About the author

Relative Posts