BEŽIGRAD, CENTER, ČRNUČE, DRAVLJE, GOLOVEC, JARŠE, MOSTE, POLJE, POSAVJE, ROŽNIK, RUDNIK, ŠENTVID, ŠIŠKA, ŠMARNA GORA, SOSTRO, TRNOVO, VIČ

Deset dni, ki so osupnili Evropo

Slovenski teritorialec

Fotografija s 30. junija 1991, na kateri je slovenski teritorialec, ki sodeluje v bojih pri Dravogradu. Foto: Guliverimage

Vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna ali osamosvojitvena vojna, se je uradno začela 27. junija 1991. Končala se je 7. julija s podpisom Brionske deklaracije. V vojni za Slovenijo je slovenskim silam uspelo ustaviti napad jugoslovanske vojske in tako ubraniti neodvisnost slovenske države.

Slovenija je samostojnost in neodvisnost razglasila 25. junija 1991 zvečer in takoj začela prevzemati dejansko oblast (carina, letališča in mejni prehodi).

Jugoslovanska vojna napoved Sloveniji

Zvezna jugoslovanska vlada, ki jo je vodil Ante Marković, je zgodaj zjutraj 26. junija dala zeleno luč Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) in zvezni policiji, da tudi s silo prevzameta nadzor nad slovensko mejo. To je bila jugoslovanska vojna napoved Sloveniji.

V času vojne za Slovenijo je bil Janez Janša obrambni minister, Igor Bavčar pa notranji minister. Bila sta glavna stratega slovenske obrambe pred JLA.

V času vojne za Slovenijo je bil Janez Janša obrambni minister, Igor Bavčar pa notranji minister. Bila sta glavna stratega slovenske obrambe pred JLA. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

JLA je imela takrat na ozemlju Slovenije in tik ob njej okoli 32 tisoč vojakov. Že 26. junija je jugoslovanska vojska začela zastraševati prebivalce Slovenije, saj so vojaška letala preletavala vsa večja slovenska mesta.V

Neučakani jugogeneral slovenskega rodu

Med jugogenerali je bil najbolj neučakan general Marijan Čad, Slovenec po rodu in poveljnik reškega korpusa. Ta je že 26. junija poslal tanke na slovenske mejne prehode z Italijo. Ogorčeni Primorci so skupaj s policijo poskušali blokirati jugoslovanske tankovske kolone – tudi z osebnimi vozili.

Jugoslovanski generali so pričakovali bliskovit vojaški uspeh, a so se enote JLA na terenu zaradi slovenskega odpora kmalu znašle v velikih težavah.

Jugoslovanski generali so pričakovali bliskovit vojaški uspeh, a so se enote JLA na terenu zaradi slovenskega odpora kmalu znašle v velikih težavah. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Uradno se za začetek vojne za Slovenije šteje 27. junij. Ob 1.15 je namreč protiletalska oklepna baterija JLA iz Karlovca pri Metliki prestopila slovensko-hrvaško mejo (Tuđmanova Hrvaška kljub podpisanemu sporazumu o medsebojni pomoči ni ustavljala enot JLA, ki so napadale Slovenijo s hrvaškega ozemlja). Ob 2.40 je nato iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik odšel oklepni bataljon.

Tanki JLA na Brniku

Tanki JLA na Brniku Foto: Guliverimage

Prvi spopad med slovenskimi in jugoslovanskimi enotami

Ob 4. uri zjutraj je nato pri Pogancih v bližini Novega mesta prišlo do prvega spopada med enotami JLA (na začetku omenjena oklepna enota iz Karlovca) in slovenskimi silami, v katerem je bil ranjen podporočnik JLA (vir: Janez Janša, Premiki). Oklepni koloni je uspelo nadaljevati pot proti Ljubljani.

Slovenske sile, ki so se uprle napadu JLA, so sestavljale enote slovenskih teritorialcev in enote slovenske policije.

Slovenske sile, ki so se uprle napadu JLA, so sestavljale enote slovenskih teritorialcev in enote slovenske policije. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

V JLA so podcenjevali Slovence, saj so načrtovali, da bodo s Slovenijo opravili v nekaj urah. Toda to je bil račun brez slovenskega krčmarja. Slovenija se po prvih pritiskih ni zlomila, ampak se kljubovalno upirala.

Jugoslovanski tanki na poti proti Šentilju

Jugoslovanski tanki na poti proti Šentilju Foto: Guliverimage

Slovenski uspehi

Slovenske sile (teritorialci in policisti) so blokirale kolone z oklepniki JLA in obkolile mejne prehode, ki jih je zasedla JLA. Obkoljene so bile tudi vojašnice JLA. Začel se je slovenski protinapad in do 4. julija so bili vsi mejni prehodi znova v slovenskih rokah.

Teritorialca z zajetim jugoslovanskim tankom. Fotografija je bila posneta 30. junija 1991 pri Šentilju.

Teritorialca z zajetim jugoslovanskim tankom. Fotografija je bila posneta 30. junija 1991 pri Šentilju. Foto: Guliverimage

Zelo hudi spopadi so bili na Medvedjeku, kjer so slovenske enote blokirale oklepno kolono JLA s pomočjo barikade iz tovornih vozil. Na pomoč oklepnim enotam, ki so želele prodreti v Ljubljano, so prišla tudi jugoslovanska vojaška letala. Ta so napadla položaje teritorialcev in tudi civilna vozila na cesti. V napadih je bilo ubitih tudi nekaj bolgarskih voznikov tovornjakov.

Bitka v Krakovskem gozdu

Oklepna kolona JLA se je nato brez transportnih in spremljevalnih vozil umaknila z Medvedjeka in se poskušala vrniti na Hrvaško, a je 1. julija v Krakovskem gozdu naletela na novo blokado teritorialcev. Prišlo je do prvih spopadov. Ti so se končali 3. julija, ko so vojaki JLA skupaj s poveljnikom peš pobegnili iz Krakovskega gozda in pustili za seboj oklepnike. Teritorialci so zajali oklepnike, pozneje so policisti zajeli tudi bežeče vojake.

Tank JLA, ki so ga uničile slovenske sile.

Tank JLA, ki so ga uničile slovenske sile. Foto: Guliverimage

Bitka za Holmec

Zelo odmeven (tudi v poznejših letih) je bil spopad za mejni prehod Holmec. Po hudih spopadih so slovenske sile 28. junija zmagale v bitki za Holmec. V spopadih so padli dva slovenska policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Istega dne so teritorialci zavzeli mejni prehod Rožna Dolina, uničili tri tanke in jih pet zajeli.

Slovenski teritorialci in civilisti odstranjujejo tablo z napisom Socialistična federativna republika Jugoslavija in postavljajo tablo z napisom Republika Slovenija. Fotografija je bila posneta po slovenskem zavzetju mejnega prehoda Jezersko 29. junija 1991.

Slovenski teritorialci in civilisti odstranjujejo tablo z napisom Socialistična federativna republika Jugoslavija in postavljajo tablo z napisom Republika Slovenija. Fotografija je bila posneta po slovenskem zavzetju mejnega prehoda Jezersko 29. junija 1991. Foto: Guliverimage

Slovenske sile so 29. junija razbile tankovsko kolono pri Štrihovcu. Hudi spopadi so bili tudi v Gornji Radgoni. Nevarnost pa je Sloveniji grozila tudi iz zraka. Jugoslovanska vojaška letala so tako med drugim napadla karavanški predor ter cestne barikade pri Medvedjeku in Šentilju. Tarča so bili tudi oddajniki (Boč, Nanos, Kum, Krvavec …).

Goreča tovornjaka pri Pesnici, ki so ju zadeli tankovski izstrelki. Fotografija je bila posneta 27. junija 1991.

Goreča tovornjaka pri Pesnici, ki so ju zadeli tankovski izstrelki. Fotografija je bila posneta 27. junija 1991. Foto: Guliverimage

Napad na Brnik

Vojaška letala so z raketami in topovi napadla tudi letališče na Brniku. Poškodovanih je bilo nekaj potniških letal, hangar in osebna vozila. Na Brniku je tank JLA streljal tudi na avtomobil z oznako PRESS. V avtomobilu sta umrla dva avstrijska novinarja.

Umik enot JLA z Brnika 4. julija 1991

Umik enot JLA z Brnika 4. julija 1991 Foto: Guliverimage

Položaj slovenskih sil se je na bojiščih precej izboljšal, ko so prišli do novega orožja z zavzetjem skladišč JLA (Zgornja Ložnica, Borovnica). So pa vojaki JLA razstrelili skladišče v Črnem Vrhu nad Idrijo. JLA je vse bolj slabela tudi zaradi prebegov vojakov iz vojašnic in enot.

Posredovanje Evrope

V vojno dogajanje se je vpletla vse bolj zaskrbljena tujina, ki je v začetku pričakovala hitro zmago JLA in zanesljiv slovenski poraz. Na začetku julija 1991 so se tako po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Jugoslavijo.

Uničeni oklepniki in tanki JLA

Uničeni oklepniki in tanki JLA Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Brionska deklaracija

Sedmega julija so podpisali Brionsko deklaracijo, ki jo je slovenski parlament potrdil 10. julija. Z deklaracijo so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ta pa je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene aktivnosti.

Nadzor vozil v Ljubljani 29. junija 1991, s katerim so poskušali preprečiti morebitne teroristične napade pripadnikov JLA v civilu.

Nadzor vozil v Ljubljani 29. junija 1991, s katerim so poskušali preprečiti morebitne teroristične napade pripadnikov JLA v civilu. Foto: Guliverimage

Strogo gledano je bila Brionska deklaracija v določenih pogledih bolj pisana na kožo jugoslovanski kot slovenski strani. A proces razpadanja Jugoslavije je bil že na točki, na kateri ni bilo več rešitve za ohranitev njene enotnosti. Prav tako je slovenska stran določbe deklaracije v praksi pogosto spretno napeljala v svojo korist.

Vojak JLA stoji ob uničenem oklepniku.

Vojak JLA stoji ob uničenem oklepniku. Foto: Guliverimage

Preoblikovanje JLA v srbsko vojsko

Po spodletelem napadu na Slovenijo so se znotraj JLA še pospešili procesi njenega preoblikovanja iz večnacionalne vojske v zgolj srbsko vojsko.

Slovenski teritorialci v Sežani. Fotografija je bila posneta 4. julija 1991, ko se je na bojnem polju tehtnica že krepko nagibala na slovensko stran.

Slovenski teritorialci v Sežani. Fotografija je bila posneta 4. julija 1991, ko se je na bojnem polju tehtnica že krepko nagibala na slovensko stran. Foto: Guliverimage

Namesto ohranitve Jugoslavije za vsako ceno, katere del je bila tudi vojaška pokoritev Slovenije, je za JLA zdaj postal glavni cilj Velika Srbija, za katero si je prizadeval srbski voditelj Slobodan Milošević.

Gasilci pri gorečem tovornjaku

Gasilci pri gorečem tovornjaku Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Umik JLA iz Slovenije

Zato ne preseneča, da je predsedstvo Jugoslavije 18. julija odločilo, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji jugoslovanski vojaki so Slovenijo skozi koprsko pristanišče zapustili v noči na 26. oktober.

Slovenija v desetdnevni vojni ni zmagovala samo na bojnem polju, ampak tudi v vojni informacij. Predvsem po zaslugi tiskovnih konferenc, ki jih je v Cankarjevem domu vodil takratni minister za informiranje Jelko Kacin.

Slovenija v desetdnevni vojni ni zmagovala samo na bojnem polju, ampak tudi v vojni informacij. Predvsem po zaslugi tiskovnih konferenc, ki jih je v Cankarjevem domu vodil takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Foto: Tone Stojko

Žrtve vojne za Slovenijo

Osamosvojitvena vojna za Slovenijo je zahtevala 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA in 12 tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Je pa treba poudariti, da se pri številu mrtvih in ranjenih v vojni za Slovenijo v različnih virih pojavljajo različne številke.

Slovenske sile so zajele 4.693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice oziroma policije. JLA je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in šest helikopterjev.

Avtor: Aleš Žužek

http://www.siol.net

About the author

Relative Posts