MAGAZIN

Žrtve se sramujejo

Petnjasti junij je svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi; v stiski lahko pokličejo tudi na SOS-telefon.

Za nasilje nad starejšimi smo še vedno premalo občutljivi, čeprav ga je tako v svetu kot pri nas prijavljenega vedno več, zato je ozaveščanje strokovne in laične javnosti o tej problematiki zelo pomembno, je prepričana Darinka Rozman, univ. dipl. soc. del. z Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, najstarejše nevladne organizacije (deluje od 1989.), ki deluje na področju preprečevanja nasilja v družini. Čeprav so v imenu društva izpostavljeni otroci in ženske, na telefonsko številko 080-11-55 lahko pokliče vsakdo, ki doživlja nasilje ali išče pomoč za drugo osebo. Vse pogosteje jih kličejo tudi starejši, nad katerimi izvajajo nasilje bodisi v domačem okolju bodisi v ustanovah.
Nasilja niste dolžni prenašati
Pomembno je, da žrtve nasilja vedo, da obstajajo različne oblike pomoči in ukrepi za njihovo zaščito. Prav tako je pomembno, da se vsak, ki nasilje opazi, zaveda, da lahko s prijavo prepreči njegovo nadaljevanje, opozarja Darinka Rozman. »Po pomoč se lahko starejši – žrtev nasilja ali druga oseba obrne na center za socialno delo, policijo in tudi na društvo SOS telefon.« Na brezplačno telefonsko številko 080-11-55 lahko pokličete vsak delavnik med 12. in 22. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro. Lahko jim tudi pišete na elektronski naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si. Na drugi strani vas za svetovalni, anonimni, zaupni in informativni pogovor čaka strokovno usposobljena svetovalka za žrtve nasilja. Z vami se bo pogovorila o možnih korakih pomoči (svetovalni pogovor, posredovanje na institucije, vključitev v podporno skupino, umik v varno hišo).

Sogovornica opozarja, da nasilje ni zgolj fizično (klofute, udarci, porivanje, lasanje, stresanje …), ampak tudi psihično (žalitve, poniževanje, grožnje, vpitje, prepoved druženja z določenimi osebami …), ekonomsko (jemanje, torej kraja denarja, zloraba bančnih kartic, ponarejanje podpisov, prisila k podpisu pogodb, oporok …), zanemarjanje (odtegovanje nujnih stvari – hrana, zdravila, obleka …), spolno (kakršen koli neprostovoljni spolni stik).

image

 GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Pogovor s svetovalko je zaupen, zato naj vas klica ne bo strah.

Nad starejšimi ga pogosto povzročajo zakonci oziroma partnerji in drugi bližnji ter osebe, ki skrbijo zanje (nega in oskrba na domu ali v ustanovah), pa tudi v uradih, kjer starejši urejajo različne zadeve. Neredko so nasilni ponudniki raznih storitev in blaga (denimo pripomočkov za izboljšanje zdravja, zavarovanj, mobilne telefonije), ugotavljajo na društvu SOS telefon.

Vrh ledene gore

Nasilje lahko doleti vsakogar ne glede na izobrazbo in dohodek, vero, kraj bivanja, starost, vendar je verjetnost za njegov pojav večja, če je nekdo fizično, čustveno in materialno odvisen od povzročitelja, če je psihično oziroma fizično prizadet, socialno izoliran. Dejavnik tveganja je tudi preobremenjenost in izčrpanost osebe, ki ponuja pomoč. Seveda pripomorejo še zloraba alkohola in drugih drog, revščina in predvsem toleranca do nasilja, pojasnjuje Darinka Rozman. »Oseba, ki povzroča nasilje, zlorablja svojo moč. Prepričana je, da to lahko počne in da za svoje početje ne bo odgovarjala.« Nasilje nad starejšimi se je dogajalo skozi zgodovino, vendar imamo danes več oblik ukrepov in pomoči. »Veliko držav ima to problematiko tudi zakonsko urejeno. V Sloveniji imamo zakon o preprečevanju nasilja v družini, v katerem je še posebno poudarjena zaščita starejših.«
Natančnih podatkov o številu starejših žrtev nasilja v Sloveniji ni. »Iz izkušenj društva SOS telefon lahko rečemo, da so prijavljeni primeri samo vrh ledene gore, saj starejši o nasilju še težje spregovorijo kot mlajši. Nasilju so še posebno izpostavljene starejše ženske, ki so socialno izolirane, osamljene in imajo nizke dohodke.« Na društvu ugotavljajo, da je starejše strah tako osebe, ki povzroča nasilje, kot postopkov, ki sledijo prijavi (policija, center za socialno delo, sodišče). Prav tako čutijo velik sram pred okolico (na primer sosedi), ki bo izvedela, kaj se jim dogaja, zlasti če so povzročitelji nasilja njihovi bližnji (otroci, vnuki, partner oziroma partnerica, drugi bližnji sorodniki). 

About the author

Relative Posts