MAGAZIN

Zakaj vsi invalidi na usposabljanju niso plačani za svoje delo?

Brezposelni invalidi, ki prejemajo invalidnino in se usposabljajo za delo, niso upravičeni do plačila za opravljeno delo. Tako lahko nekateri do dve leti delajo brezplačno, preden dobijo morebitno zaposlitev. Številni so prepričani, da gre izkoriščanje invalidov.

Na naše uredništvo se je obrnil 58-letni invalid z območja Celja, ki je na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljen 11 let. Njegove mesečne dohodke predstavljata invalidski in veteranski dodatek.

V mesecu maju je bil s strani ZZRS napoten na prostovoljno ocenjevanje sposobnosti za delo oziroma zaposlitveno rehabilitacijo v enega izmed 14 zavodov oziroma podjetij, ki imajo državno koncesijo za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije invalidov. Ta naj bi trajala najmanj tri mesece. A ko je po mesecu dni ugotovil, da za delo sploh ne bo plačan, je usposabljanje prekinil.

Vse, kar invalidi naredijo, podjetje proda na trgu

Invalid tretje stopnje je presenečen, da trimesečna zaposlitvena rehabilitacija, ki se lahko po potrebi podaljša do dveh let, ni plačana. Ne nasprotuje eno- ali dvotedenskemu neplačanemu delu, na podlagi katerega lahko delodajalec oceni njegovo sposobnost za delo. Ne razume pa, da mora invalid celotno trimesečno obdobje ali še dlje delati zastonj, čeprav stroške rehabilitacije nosi zavod.

“Ne razumem, da te imajo za hlapca in te izkoriščajo, kajti vse, kar naredimo, podjetje proda na trgu. Mislim, da lahko govorimo o sužnjelastniškem razmerju in da je ustavno sporno,” je prepričan.

Zaposlovanje in delo invalidov na primeru kmetije na Krasu

Kako poteka zaposlovanje in delo invalidov, smo podrobno predstavili na primeru ekološke kmetije Brinjevka na Krasu, ki deluje kot socialno podjetje. Invalidi, ki so na običajnih delovnih mestih nezaposljivi, so tu dobili priložnost. Z delom pridobijo samozavest, počutijo se bolj koristne, počnejo, kar jih veseli, in za to prejemajo plačo. Lahko tako napredujejo, da zmanjšajo stopnjo invalidnosti in so nekoč zaposljivi celo na običajnih delovnih mestih, so nam povedali na kmetiji.

Pravica do plače odvisna od vrste, obsega in časa trajanja storitev

Z vprašanji smo se obrnili na Zavod za zaposlovanje, ki pokriva področje zaposlovanja brezposelnih invalidov. Pojasnili so nam, da ima invalid, ki mu je priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pravico do denarnih prejemkov glede na vrsto, obseg in čas trajanja storitev.

Gre za plačila:

  • stroškov javnega prevoza za invalida in njegovega spremljevalca,
  • stroškov bivanja v višini največ 20 odstotkov minimalne plače, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo več dni zaporedoma in če je otežen vsakodnevni prihod invalida k izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije,
  • denarnega prejemka za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije v višini 40 odstotkov minimalne plače, če se zaposlitvena rehabilitacija izvaja v obsegu najmanj sto ur mesečno in če invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči po predpisih iz naslova pravic brezposelnih oseb ali denarnega nadomestila po predpisih iz naslova invalidskega zavarovanja.

Storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki so za brezposelne invalide financirane iz državnega proračuna, so namenjene usposabljanju invalida za samostojno delo, da se ta lahko zaposli in sam poskrbi za lastno socialno varnost. Pri tem izvajalci zaposlitvene rehabilitacije skrbijo za to, da je obseg te storitve prilagojen invalidovi zmožnosti dela. Invalida lahko pošljejo na usposabljanje k več delodajalcem na različna dela, da skupaj ugotovijo, katero delo je za invalida najbolj primerno in bi ga invalid tudi z veseljem uspešno opravljal. Ob koncu usposabljanja izvajalec zaposlitvene rehabilitacije izda poročilo z ugotovitvami evalvacije.Na zavodu zaposlovanje, ki bdi nad zaposlovanjem invalidov, pravijo, da tem pripada plačilo, a pod določenimi pogoji. Če prejemajo invalidnino, kot naš sogovornik, jim plačilo ne pripada.Na zavodu zaposlovanje, ki bdi nad zaposlovanjem invalidov, pravijo, da tem pripada plačilo, a pod določenimi pogoji. Če prejemajo invalidnino, kot naš sogovornik, jim plačilo ne pripada. Foto: Matej Leskovšek

Zaradi prejemanja invalidnine mu plačilo za delo ne pripada

A ker bralec prejema invalidski dodatek oziroma denarno nadomestilo iz naslova invalidskega zavarovanja, to zanj pomeni, da do denarnega prejemka za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije ni upravičen. Lahko pa obdrži pravice iz invalidskega zavarovanja v tem času in je upravičen do potnih stroškov in delnega povračila stroškov bivanja.

Oglas

Tudi če bralec ne bi prejemal denarja iz naslova invalidskega zavarovanja, bi zahtevano mejo stotih ur mesečno za plačilo opravljenega dela težko dosegel, saj invalidi običajno niso zmožni opravljati osemurnega delovnika, temveč krajšega. Do plačila bi bil upravičen torej šele, če bi delal več kot pet ur dnevno.

Kakršnikoli izostanki, tudi upravičeni (npr. bolezen, operacija …), se ne vštevajo v fond ur, torej vključitev v rehabilitacijo za invalida ne predstavlja rednega dohodka. Ne teče mu niti delovna doba.

Trajanje rehabilitacije v primeru delovnih invalidov krajše od povprečja

Na zavodu pojasnjujejo, da se trajanje vključitve v rehabilitacijo določa individualno in da je v primeru delovnih invalidov, ki imajo praviloma kar bogate predhodne delovne izkušnje, bistveno krajše od povprečne vključitve invalidov, ki so iskalci prve zaposlitve ali imajo dodatne kompleksne ovire (gibalno ovirani, težave na področju duševnega zdravja, slepi in drugi).

Dodajajo še, da gre v času vključitve v storitve zaposlitvene rehabilitacije za postopno vključevanje, preverjanje in širitev obsega del in nalog, ki jih invalid lahko opravlja, vključno s podporo strokovnega tima tako invalidu kot tudi delodajalcu.Invalidski vozičekFoto: Thinkstock

“Minimalna vključitev v obsegu treh mesecev je določena tudi zato, da se objektivizira in utemelji morebitna potreba po subvenciji plače delodajalcu. Poudarjamo tudi, da določene skupine invalidov z največ ovirami potrebujejo tudi več kot eno leto usposabljanja na konkretnem delovnem mestu. Na drugi strani pa so seveda lahko tudi invalidi, ki tovrstnega usposabljanja sploh ne potrebujejo oziroma ga morda v manjšem obsegu, saj imajo konkurenčna znanja in izkušnje, ki jim omogočajo takojšnjo zaposlitev. V takšnih primerih delodajalec tudi ne uveljavlja nobenih subvencij plač, saj oseba nima zmanjšane delovne učinkovitosti,” še sklenejo.

Urad varuha človekovih pravic, ki ga od konca februarja vodi Peter Svetina, meni, da ni pravično, da je meja za plačilo invalidu, vključenemu v rehabilitacijo, sto ur mesečno, za količino opravljenega dela nad to mejo pa ni dodatne nagrade in s tem tudi ne motivacije.Urad varuha človekovih pravic, ki ga od konca februarja vodi Peter Svetina, meni, da ni pravično, da je meja za plačilo invalidu, vključenemu v rehabilitacijo, sto ur mesečno, za količino opravljenega dela nad to mejo pa ni dodatne nagrade in s tem tudi ne motivacije. Foto: STA

Varuh človekovih pravic za proporcionalno plačilo

Z vprašanji smo se obrnili tudi na Urad varuha človekovih pravic. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje Varuha o tej problematiki. Ali gre po njihovem mnenju za izkoriščanje ranljive kategorije državljanov, ki si prav tako zasluži ter utemeljeno pričakuje pravično plačilo za svoje delo?

Omenjenega primera niso želeli komentirati, ker vseh okoliščin ne poznajo. Na načelni ravni pa Varuh človekovih pravic meni, da ni pravično, da je meja za pridobitev pravice do denarnega prejemka, ki ga prejme oseba, vključena v proces zaposlitvene rehabilitacije, opravljen obseg sto ur mesečno, za količino opravljenega dela nad sto ur pa ni dodatne nagrade in s tem tudi ne motivacije.

“Menimo, da bi moral denarni prejemek invalidu pripadati proporcionalno glede na število opravljenih ur, torej tudi, če je opravil več ali manj kot 100 ur. Pozdravljamo pa odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je po posredovanju Varuha zavezalo, da bo ob prvi spremembi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov upoštevalo naše priporočilo,” so zapisali.

Izkoriščanje invalidov do konca dveletnega obdobja rehabilitacije

Dodali so še, da se strinjajo z bralcem, da bi moralo usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu potekati le toliko časa, kolikor je potrebnega za usposobitev za opravljanje dela.

Po neuradnih informacijah poznavalcev sistema namreč podjetja, ki izvajajo zaposlitveno rehabilitacijo, invalide v praksi nemalokrat izkoriščajo kot zastonj delovno silo in jih do poteka usposabljanja ne želijo zaposliti. Za svoje delo invalidi tako lahko tudi do dve leti sploh ne prejmejo plačila, se pa njihov trud pozna pri dobičkih

http://www.siol.net

About the author

Relative Posts