LJUBLJANA, Splošno

Ohranimo naša barja

Zadnja nedelja v juliju je dan, ko mednarodna skupnost že vrsto let obeležuje mednarodni dan barij. Barja so poseben tip mokrišč, imajo izjemen pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter blaženje podnebnih sprememb, predvsem pri skladiščenju ogljika in metana. Zaradi pospešenega krčenja v zadnjih desetletjih pokrivajo le še približno 3 % površja Zemlje.

V Sloveniji so daleč najbolj ogrožena nizka barja – najbolj poznano v Sloveniji je Ljubljansko barje –, njihova površina se zmanjšuje na račun vodnih akumulacij, hidromelioracij in napredujoče urbanizacije. Po strokovnih ocenah se je v zadnjih petdesetih letih skupna površina nizkih barij pri nas zmanjšala skoraj za polovico.

Po svetu je vse več primerov uspešne obnove ali celo nove vzpostavitve barij. Takšnim potrebam pritrjujejo tudi nedavna znanstvena spoznanja.

Mali Rožnik in Mostec kot naravna rezervata

Dve prehodni barji, obe zavarovani kot naravna rezervata, se nahajata tudi na območju Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. To sta naravni rezervat Mali Rožnik in naravni rezervat Mostec.

Barjanske otocke Luka Sparl

Naravni rezervat Mali Rožnik leži v dolini med slemeni Malega in Velikega Rakovnika. Status naravnega rezervata je dobil leta 1984, s prvim Odlokom o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Osrednje območje rezervata je antropogenega nastanka, saj je nastalo z zajezitvijo potoka. Ker gre za najbolj hladno dolino daleč naokoli, ki je zaprta pred vetrovi so v preteklosti od tukaj pozimi vozili tudi led za potrebe pivovarstva in industrije.

Redke rastlinske in živalske vrste

Prehodno barje je naravni rezervat botanične zvrsti, poznano po uspevanju številnih ogroženih vrst rastlin, kot so navadni mrzličnik, kalužni šaš, kljunasti šaš, barjanska vijolica, močvirska vijolica, okroglolistna rosika, navadna mahovnica, ozkolistni munec, širokolistni munec, vodna preslica, bradavičasta sita, bela kljunka idr. Gre za največjo rastišče prizadete vrste močvirska kačunka v Sloveniji, uvrščena je na Rdeči seznam in tudi zavarovana.

Tukaj uspevajo tudi številne izjemno posebne in redke vrste gliv. Eno takšnih smo v letu 2019 zabeležili prvič in predstavlja prvi podatek za celotno Slovenijo.

oranzna potocka foto Luka Sparl

Na mezečih delih vznožij hriba, kjer se pod šotnimi mahovi voda počasi steka proti ravninskemu delu, živi tudi prav posebna žival – majhen rakec, jamska postranica vrste Niphargus sphagnicolis, ki je naš edini endemit in ga ne najdemo prav nikjer drugje na svetu.

Koseško barje – naravna vrednota botanične zvrsti

Naravni rezervat Mostec ali Koseško barje leži na spodnjem delu mokrotne doline Mostec pod vznožjem Debelega hriba. NR Mostec je naravnega nastanka, za razliko od bližnjega NR Mali Rožnik, ki ga je soustvaril človek. Za naravni rezervat je bil razglašen leta 1984 s sprejetjem Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib za naravno znamenitost.

Oglas

Vse vrste v rodu sotnih mahov so zavarovane Luka Sparl

Napajajo ga vode, ki pritekajo po pobočjih Debelega hriba, in občasni vodotok, ki iz Mosteca odteka proti Koseškemu bajerju. Velja za reliktno rastišče barjanske flore.

Tukaj so bile v preteklosti najdene številne ogrožene vrste, med njimi zlasti navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), kalužni šaš (Carex limosa), barjanska vijolica (Viola uliginosa), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), navadna mahovnica (Oxycoccus palustris) in vodna preslica (Equisetum fluviatile).

Prizadevamo si za zaščito območja

Naravni rezervat Mostec je bil sprva zavarovan kot naravna vrednota botanične, ekosistemske in zoološke zvrsti državnega pomena, kasneje je bila velikost zavarovanega območja zmanjšana, žal je bila okrnjena tudi pravna oblika zaščite območja, ki mu je bil leta 2014 odvzet državni pomen. Trenutna oblika zavarovanja naravnega rezervata Mostec je naravna vrednota botanične zvrsti lokalnega pomena.

Postranica vrsta Nipharagus sphagnicolis Mali Roznik Luka Sparl2

Zakaj je prišlo do zmanjšanja nivoja zaščite ni popolnoma jasno, vendar je gotovo, da potrebuje območje ob vztrajnem zaraščanju, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, temeljito obnovo, ponovno vzpostavitev ustreznega hidrološkega režima in redno upravljanje območja.

Številni naravoslovci, začetniki slovenske terenske biologije so raziskovali v Mostecu in že zelo zgodaj opazili, da gre za izjemno pomembno območje, saj so bile številne vrste organizmov prvič v Sloveniji najdene prav tukaj.

Scetinasti luknjicar na korenini crne jelse Luka Sparl

Prikazna slika : Okroglolistna-rosika-Luka-Sparl.jp

Več o obeh prehodnih barjih si lahko ogledate tudi na spletni strani: Naravni rezervat Mali Rožnikin Naravni rezervat Mostec.

http://www.ljubljana.si

About the author

Relative Posts