Načrt za monumentalno pokrito stopnišče ob magistratu. Foto: Nejc Bernik, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta

Postavitev z naslovom Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano predstavlja izbor štirih velikomestnih projektov, so zapisali v Plečnikovi hiši, ki spada pod sklop Muzejev in galerij mesta Ljubljana.

Slovenski parlament v obliki stožca, postavljenega na kvader

Če bi se njegovi arhitekturni načrti udejanjili, bi se nova mestna hiša na Vodnikovem trgu spogledovala s tržnico, ki bi bila s pokritim Mesarskim mostom povezana s Petkovškovim nabrežjem. Ljubljanski grad bi imel monumentalno podobo osmerokotnika z mogočnim stolpom, dostop na grajski grič pa bi bil oblikovan kot monumentalno stopnišče ob magistratu. “Mesto in država bi se v parku Tivoli ponašala z ikonično Katedralo svobode, izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader,” so še zapisali v muzeju na Karunovi ulici v Ljubljani.

Izbrane Plečnikove neuresničene projekte so za razstavo poustvarili s 3D-tehnologijami: 3D-modeliranjem, vizualizacijo in 3D-tiskom. Foto: Nejc Bernik, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta

Po koncu prve svetovne vojne je Ljubljana pridobila nove funkcije regionalnega središča in tako potrebovala nove upravne stavbe in urejene javne prostore. Plečnik je zasnoval gradnjo tržnic z Mesarskim mostom in novim magistratom, ki je bil kompleksen in drag, a je imel vso podporo mestnih oblasti. Vihra druge svetovne vojne je povzročila ustavitev gradenj – dokončali so samo tržnice, še to le delno aprila 1942.

Oglas
Dominanta mesta je bila za arhitekta venomer ljubljanski grad, ki je bil od leta 1905 v lasti mestne občine. Želel ga je predstaviti kot mestno krono in ponudil dva načrta za prenovo. Foto: MGML/Plečnikova zbirka

Akropola kot muzej in galerija
Dominanta mesta je bila za arhitekta venomer ljubljanski grad, ki je bil od leta 1905 v lasti mestne občine. Želel ga je predstaviti kot mestno krono in ponudil dva načrta za prenovo. “V prvem načrtu iz leta 1931‒32, ki ga je poimenoval Slovenska akropola, je le povišal nekatere dele zgradbe ter jo uravnotežil in slogovno poenotil.” Predlagal je, da bi zgradbo namenili za kulturne dejavnosti in v njej uredili muzej in galerijo.

Za novi slovenski parlament na grajskem griču pa je leta 1947 predstavil popolnoma novo, monumentalno osmerokotno zgradbo. To bi pomenilo, da bi nekdanjo grajsko stavbo porušili. Sprva je načrte prekrižala gospodarska kriza, nato pa politična oblast – na gradu so nameravali urediti muzej narodnoosvobodilne vojne. Plečnik je lahko izpeljal le nekaj slikovitih poti po grajskem griču.

“Arhitekt je želel mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov. Svoje načrte za raznolike projekte je mojster Plečnik snoval, urejal in popravljal do konca življenja, in tako mu je v Ljubljani postopoma vseeno uspelo uresničiti celovite urbanistične poteze in jo po vzoru antičnih Aten preoblikovati v sodobno nacionalno prestolnico,” še lahko preberemo v tekstu, ki je nastal ob razstavi.

Razstavo, ki bo odprta do 26. januarja, je kurirala Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, 3D-modeliranje in vizualizacijo pa je ustvaril arhitekt Nejc Bernik z Umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC-ja SAZU-ja.

http://www.rtvslo.si

Video